The City Model of Ljubljana

Iskreno mnenje. Zelo mi je všeč, da ima veliko mest pri nas makete, da si človek/turist lažje predstavlja kje je in kako mesto sploh izgleda. Maketa je postavljena na betonski podstavek ter je narejena iz brona. Priporočam ogled!

Zgodba, ki stoji za slovensko državno himno »Zdravljica«, je precej legendarna. Čeprav je nanjo močno vplivala Plešelnova brezupna ljubezen do Julije, njen obseg presega osebno romanco in se na koncu razvije v veličasten ep, ki poziva k nacionalni neodvisnosti in svetovnemu miru. 🍇 Pesniško rojstvo trpeče žalosti (1844) Leta 1844 je bila Julija poročena že pet let. Plešelen, potopljen v neizmerno bolečino zaradi izgube ljubljene, smrti bližnjega prijatelja in stagnacije v karieri, je pogosto zahajal v gostilne in se poskušal omrtvičiti z alkoholom. Metafora vinske trte: Tisto jesen je Slovenija uživala v obilni letini grozdja. Plešelen je napisal »Zdravljico«, medtem ko je svojo žalost utapljal v alkoholu. Na prvi pogled pesem hvali slovensko odlično vino in želi trti zdravo rast, v resnici pa gre za »pijano izpoved«, ki njegovo skrito hrepenenje po Juliji povzdigne v hrepenenje po svobodi celotnega naroda. Edinstvena postavitev "vizualne poezije" pesmi je vizualno domiselna. Vsaka kitica, ko je postavljena na sredino, spominja na vinski kozarec, napolnjen z dobrim vinom (žanr, znan kot "grafična poezija"). Pleschlen je s to vizualno umetnostjo želel pokazati, da je kljub nesreči (vključno z neuspešno ljubeznijo) življenje in svobodo še vedno vredno praznovati. 🚫 "Nevarna politična metafora" "Pesmi zdravice" se je po dokončanju takoj soočila s cenzuro Avstrijskega cesarstva (takrat njegovih vladarjev). Izbrisane kitice: Cenzorji so menili, da so ideje pesmi preveč radikalne in uporniške, zlasti tretja kitica (obsoja zatiralce in poziva k slovanski enotnosti) in sedma kitica (poziva k rušenju meja in globalni enotnosti). Pesnikova integriteta: Cenzorji so izjavili, da bi pesem lahko objavili, če bi Pleschlen izbrisal te kitice. Vendar je Pleschlen pokazal izjemno literarno integriteto, saj je raje izbral, da bi celotna pesem ostala neobjavljena, kot da bi izbrisal eno samo besedo. Šele leta 1848, z izbruhom revolucij "narodne pomladi" v Evropi in odpravo cenzure, je bila "Zdravica" lahko objavljena v celoti. 🇸🇮 Od gostilniške pesmi do slovenske himne (1989) Leta 1905 je slovenski skladatelj Stanko Premrl pesem uglasbil v ganljivo zborovsko melodijo, ki se je hitro razširila med ljudmi. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so si slovenski ljudje z dramatičnimi spremembami v vzhodni Evropi in razpadom Jugoslavije zaželeli neodvisnosti. Septembra 1989 je Slovenija uradno sprejela "Zdravico" kot svojo državno himno, ki jo uporablja od osamosvojitve leta 1991. Ključni poudarek: Edina državna himna na svetu, ki slavi "svetovni mir". Medtem ko je večina državnih himn polna vojne, vojsk, prelivanja krvi ali hvalnic monarhom, je slovenska državna himna izjemno nežna izjema. Namesto verzov z močnimi političnimi konfrontacijami so za uradno besedilo svoje državne himne izbrali sedmo kitico: »Bog blagoslovi vse narode, naj ljudje uživajo v dnevu, ko vojna izgine s sveta, kjer koli sije sonce; rojaki, naj ponovno dosežete svobodo in naj vaši sosedje ne bodo več sovražniki, ampak prijatelji!« Prav zaradi velikodušnosti, ki jo je Plešelen gojil v svojem trpljenju, je Slovenija imela prvo in edino državno himno na svetu, ki ni slavila vojne, temveč le mir in prijateljstvo za vse človeštvo.

Čudovito bronasto delo iz mesta Ljubljana.