Narodna in univerzitetna knjižnica

Gradnja Univerzitetne biblioteke, današnjega NUK-a, se je začela 5. oktobra leta 1936 s prvo lopato Marka Natlačna, a Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, predstavil že šest let prej. Z začetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila leta 1941 je bil ogrožen tudi skoraj končan projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, čeprav so v delu stavbe že bivali vojaki. Od jeseni 1941 je knjižnica zasilno delovala na novi lokaciji. Usodno je bilo strmoglavljenje nemškega poštnega letala 29. januarja leta 1944. Zgorelo je več kot 50.000 enot gradiva, pa tudi velik del katalogov. Ker so čitalnico le pet dni prej zaradi pomanjkanja kurjave zaprli za javnost, je nesreča poleg posadke letala zahtevala le eno žrtev. Do jeseni je bila stavba za silo urejena z izjemo velike čitalnice, ki so jo na slavnostnem dogodku za javnost odprli 8. februarja 1947.

Prava umetnina in zakladnica pisnega bogastva.

Kdor je od vodstva določil čas zaprtja za ob 20.00 med izpitnim obdobjem je ocitno koncal svoje izobraževanje z zaključkom osnovne šole. Vodstvu predlagam menjavo tega bisera, ki se mu je ta ideja izrodila v lobanji. Sicer pa super prostor za studij- ce je seveda odprt.

Zelo lepa stavba, znotraj prečudovita, zaposleni več kot prijazni in voljni pomagati. Bravo!

Velika čitalnica NUK-a je idealno mesto za študij in branje knjig, ki si jih lahko sposodiš samo za v čitalnica. NUK je pravi balzam za dušo. Vsekakor vredn obiska. 🥰